Gredica malo drugače

Po dolgem branju raznih virov, sem skoraj že prepozen za pridelavo zelenjavce.

Ampak vseeno, gremo na delo!

Pod starim vrtom sem zravnal kos zemlje, ki je bil precej nagnjen. Predvem zaradi lažje hoje okoli nove gredice in lažjega pobiranja zelenjave. Prej je bil na tem mestu postavljen mali rastlinjaček, ki pa je počasi razpadal, zato sem ga odstranil. Na njegovem mestu je bilo še nekaj radiča, katerega sem se tudi odločil pozabiti.

Tako je bilo pred izdelavo nove gredice.

Po mučnem in dolgotrajnem kopanju in ravnanju s krampom, (sem že povedal, da mi kopanje ni ravno pri srcu?) sem končno nekako uspel narediti osnovo za mojo novo gredico. Moram povedati, da je bila zemlja izredno trda in zbita. Ni mi jasno, kako je sploh kaj rastlo v njej. Bravo narava!

Robove gredice sem obložil s kamnom, ki mi je ostal od kopanja po parceli, na tla pa sem naložil ostanke trave in nanj položil karton. Zakaj karton? Zato da plevel nima svetlobe in ne bo rasel v moji gredici, ha. Pod karton sem natresel za kakšna dva cm konjskega gnoja. Upam, da bo všeč deževnikom in mikroorganizmom in da bodo malo zrahljali zemljo pod kartonom. Karton sem dodobra namočil z vodo.

Osnova za gredico z naloženim kartonom, pod njim je konjski gnoj

Na karton sem spet nametal cca. dva cm konjskega gnoja (hvala sosedu za brezplačni gnoj). Če se bodo razna bitja hranila pod kartonom, naj se pa še nad kartonom.

Sem že omenil, da je na parceli veliko pomanjkanje zemlje? Kamorkoli zakopljem, je le od 10 - 30 cm zemlje (večinoma zbite ilovice), pod njo pa sama skala. Kako naj torej kaj gojim, brez vložkov v nakup kvalitetne zemlje? Bom poizkusil z minimalno zemlje, pa da vidimo kaj se bo izcimilo. Kaj če bi namesto zemlje uporabil slamo? Ali bo kaj rastlo v njej? Ne vem, ampak lahko poizkusim, kaj mi pa drugega preostane?

Torej sem se odločil za slamo, ki jo je prijatelj hotel zavreči, ker se je nehal ukvarjati z živinorejo in jo je imel še nekaj na zalogi.

Slamo sem naložil na karton in jo namočil toliko da se je ob stisku obnašala kot spužva.

Močenje slame, potrebno je dobro namočiti!

Nalagal sem plast slame, nato plast sveže pokošene trave, pa spet slama, pa trava in še enkrat slama. Vsako plast sem dodobra namočil tako, da sem naredil dobro namočeno slamnato torto. Upam da bodo bitjeca uživala ob predelavi torte in jo eventuelno spremenila v kompost. Seveda to ne bo tako hitro, ampak sčasoma upam , da se bo zgodilo.

Na koncu sem na vso slamo naložil še kompost, ki sem ga pridelal lani, v kupljenem poceni kompostniku. Ker ga je bilo premalo, da bi pokril vso slamo, sem na vrh potresel še zemljo in do konca obložil s kamenjem. Hvala bogu, da se ga znebim.

Takole pa izgleda malo drugačna gredica. Na njej je zasajen paradižnik, kolerabica, solata, paprika, brokoli, grah, redkvice korenje in bučke. Toliko različnih stvari na tako mali gredici uh. Vse je zasajeno zaradi testiranja. Ali bodo semena skalila? Ali bo paradižnik dozorel?...


Trudil se bom sproti objavljati vse spremembe.

Smrt travi!

Prepoved!

Kot sem že omenil sem zgradil betonski vrt in vanj nasul ilovico, ki jo počasi spreminjam v zemljo.
Vendar moji partnerici ni všeč, da bi tam testiral svoje in izposojene ideje. Pravi, da naj vsaj to zraste kar zraste.

Prav, si bom pa naredil nov vrtiček! Svoj vrtiček! Ha!

Takega, da ga na stara leta ne bo potrebno "štihati", gnojiti, špricati, pleti, prekopavati... Takega, ki se bo vzdrževal sam. Konec koncev se vsak gozd vzdržuje sam. Vse raste brez "štihanja", gnojenja itd.

A kako?

Najbolje, da nekako poizkusim posnemati gozd in naravo.

Kako? Ne vem, verjetno ne bo prav enostavno, je pa vredno poizkusiti.

Pa dajmo!

Ena bilka

Pred dvemi leti sem se po dolgih letih življenja v mestnih gajbah preselil na deželo. Na hribčku na dolenjskem sva z drago kupila hišico, včasih vikend in jo preuredila v spodoben dom. Seveda še vsega nisva postorila do konca (ali je sploh kdaj konec?), vendar sva zadovoljna s svojim gnezdecem.

Prišel pa je čas za urejanje okolice; kaj storiti? Nikoli v življenju nisem imel priložnosti delati z zemljo. Hm, kaj sedaj. Prva ideja je bila imeti lep vrt z mnogimi cvetlicami, okrasnimi grmi, okrasnimi drevesi, zelenico, skratka neuporaben vrt.

Pa prvih poizkusih sem hitro ugotovil, da ne vem kaj delam in da mi ni do tega da bi okuževal okolico z nečim, kar ne spada v to okolje.

Totej je bilo potrebno začeti znova. Vendar kaj in kako? Iskal sem ideje na netu, pregledal milijone nasvetov, takšnih in drugačnih, po katerih sem bil vedno bolj zmeden. V nekem trenutku sem ugotovil, da nočem imeti neuporabne zelenice, okrasnih rastlin... Zakaj bi imel doma zelenico, v trgovini pa kupoval solato iz nizozemske in grozdje iz južne afrike. Zakaj vse to ne bi zraslo na moji zemlji, pridelano z mojimi rokami, brez uporabe pesticidov, herbicidov in ostalih cidov.

Toda kako? Kot sem že povedal nimam nobenih izkušenj s tem. No ja, ko sem bil še otrok, sem pomagal babici, tako da sem vsako leto preštihal njen vrtiček, brez katerega ni mogla živeti. Žal se je tam tudi končalo. ker me je zanimalo vse kaj drugega, kot to kako se kaj poseje ali posadi in kaj bo zraslo iz tega.

Ko sem iskal kako gojiti zelenjavo brez raznih cidov, sem naletel na izraze kot so organsko gojenje, bio, eko, hidroponika, akvaponika, permakultura... Neskončno število meni nepoznanih pojmov.

Ok, ne ga srat s temi kulturami, jaz bi samo rad gojil zelenjavo na svojem vrtu, brez cidov. Mi lahko kdo razloži kako in kaj?

Ker je parcela kar dobro nagnjena in ker so me naučili razmišljati v okvirih, sem si zamislil da moram imeti raven vrt, torej sem zgradil betonski okvir ali bolje rečeno škarpo in vanjo nasul zemljo, ki sem jo izprosil pri človeku iz bližnje vasi. Seveda je bila zemlja zelo kvalitetna ilovica (mogoče bi bilo bolje da bi se začel ukvarjati z izdelavo lončenih posod). Vanjo sem zasadil paradižnik, solato, fižol in še nekaj druge zelenjave. začuda je celo nekaj zraslo. Čebula je bila sicer velika kot jajce, ampak okusna, fižol je dobro obrodil (vsaj za moje takratne pojme), solato mi je pojedel prijatelj voluhar... Kljub temu sem se veselil svojega prvega bornega pridelka.

Sklenil sem, da se moram naučiti pridelovati hrano zase, pa naj bo kar hoče. Ker pa želim nekako dokumentirati svoje poizkuse in ker pisanja s pisalom nekako ne obvladam več, sem sklenil da začnem pisati blog.

In tako se je začelo moje potovanje v svet zelenjave in saja.