Pred dvemi leti sem se po dolgih letih življenja v mestnih gajbah preselil na deželo. Na hribčku na dolenjskem sva z drago kupila hišico, včasih vikend in jo preuredila v spodoben dom. Seveda še vsega nisva postorila do konca (ali je sploh kdaj konec?), vendar sva zadovoljna s svojim gnezdecem.
Prišel pa je čas za urejanje okolice; kaj storiti? Nikoli v življenju nisem imel priložnosti delati z zemljo. Hm, kaj sedaj. Prva ideja je bila imeti lep vrt z mnogimi cvetlicami, okrasnimi grmi, okrasnimi drevesi, zelenico, skratka neuporaben vrt.
Pa prvih poizkusih sem hitro ugotovil, da ne vem kaj delam in da mi ni do tega da bi okuževal okolico z nečim, kar ne spada v to okolje.
Totej je bilo potrebno začeti znova. Vendar kaj in kako? Iskal sem ideje na netu, pregledal milijone nasvetov, takšnih in drugačnih, po katerih sem bil vedno bolj zmeden. V nekem trenutku sem ugotovil, da nočem imeti neuporabne zelenice, okrasnih rastlin... Zakaj bi imel doma zelenico, v trgovini pa kupoval solato iz nizozemske in grozdje iz južne afrike. Zakaj vse to ne bi zraslo na moji zemlji, pridelano z mojimi rokami, brez uporabe pesticidov, herbicidov in ostalih cidov.
Toda kako? Kot sem že povedal nimam nobenih izkušenj s tem. No ja, ko sem bil še otrok, sem pomagal babici, tako da sem vsako leto preštihal njen vrtiček, brez katerega ni mogla živeti. Žal se je tam tudi končalo. ker me je zanimalo vse kaj drugega, kot to kako se kaj poseje ali posadi in kaj bo zraslo iz tega.
Ko sem iskal kako gojiti zelenjavo brez raznih cidov, sem naletel na izraze kot so organsko gojenje, bio, eko, hidroponika, akvaponika, permakultura... Neskončno število meni nepoznanih pojmov.
Ok, ne ga srat s temi kulturami, jaz bi samo rad gojil zelenjavo na svojem vrtu, brez cidov. Mi lahko kdo razloži kako in kaj?
Ker je parcela kar dobro nagnjena in ker so me naučili razmišljati v okvirih, sem si zamislil da moram imeti raven vrt, torej sem zgradil betonski okvir ali bolje rečeno škarpo in vanjo nasul zemljo, ki sem jo izprosil pri človeku iz bližnje vasi. Seveda je bila zemlja zelo kvalitetna ilovica (mogoče bi bilo bolje da bi se začel ukvarjati z izdelavo lončenih posod). Vanjo sem zasadil paradižnik, solato, fižol in še nekaj druge zelenjave. začuda je celo nekaj zraslo. Čebula je bila sicer velika kot jajce, ampak okusna, fižol je dobro obrodil (vsaj za moje takratne pojme), solato mi je pojedel prijatelj voluhar... Kljub temu sem se veselil svojega prvega bornega pridelka.
Sklenil sem, da se moram naučiti pridelovati hrano zase, pa naj bo kar hoče. Ker pa želim nekako dokumentirati svoje poizkuse in ker pisanja s pisalom nekako ne obvladam več, sem sklenil da začnem pisati blog.
In tako se je začelo moje potovanje v svet zelenjave in saja.
